Faroška zidanica

Stanovanjsko hišo panonskega tipa, ki je prevladoval na širšem območju Galicije, so zgradili v 19. stoletju. O tem priča letnica 1877 na lesenem križu, ki je bil postavljen ob poti na Sv. Kunigundo. Zidanica je pripadala župnijskemu uradu Galicija, ki je imel na tem območju svoj vinograd s kletjo.Najemnika te zidanice sta bila Ana in Ivan Arnšek, ki sta obdelovala vinograd in s tem imela v najem njive in ostale pašnike. Ker Ana in Ivan nista imela potomcev, sta morala na stara leta v dom za ostarele. Kasneje je Center za socialno delo to domačijo prodal najbližjemu sosedu Martinu Razgoršeku, ki je zidanico preuredil v zanimivo kmečko hišo iz 19. stoletja.

Hiša je v celoti zgrajena iz lesa. Streha, ki je bila v prvoti s čopoma krita s slamo, je v jesenskih dneh dobila svojo prvotno podobo.Tla in stene so lesene. Razporeditev prostorov je tradicionalna:

naravnost vhodna veža »lojpa« in črna kuhinja »kuhna«;
levo dnevni prostor »hiša«.

V »kuhni« je dvoje kurišč, s katerimi so ogrevali oba sosednja prostora. Gospodinja je hrano pripravljala v glinastih vezanih loncih »piskrih«, ki jih je z burkljami »vilami« postavila na ognjišče.Orodje za peko in kuhanje v peči sestavlja še lopar za nalaganje kruha v peč in jemanje iz nje, leseno strgalo za pobiranje žerjavice in pepela, omelo za čiščenje kuhalnega prostora in drugi kovinski podstavki. Dim se je dvigal pod strop, kjer so na »rantah« dimili meso. V desnem kotu je kotel, za kuhanje perila in pripravo hrane za živali. in »mentrga«v kateri so mesili testo za kruh. Tukaj so imeli tudi «kible« – lesene škafe za shranjevanje masti ali v masti zalitega mesa ali kislega zelja in repe. Pri ognjišču je vidno držalo za tresko, s katero si je gospodija svetila.V kotu je tudi mali štedilnik, imenovan «gašper« za pripravo manjših jedi.

V »lojpi« nam pade najprej v oči sklednik, kamor so shranjevali krožnike in sklede na zelo domiseln način. Položeni so bili vanj tako, da saje in prah niso padali na njihovo uporabno stran.Okrašena stran skled in krožnikov je bila vidna in je v prostoru delovala kot nekakšna galerija keramike.Opazimo lahko tudi dva modela za peko potic, ki imata srednji stožčasti del ali luknjo.Na skledniku lahko opazimo železen možnar s tolkalom, ki je bil nujen gospodinjski pripomoček za pripravo hrane. Vidni so tudi razni mlinčki za kavo in poper.V tem predelu sobe opazimo tudi številna najrazličnejša orodja za rezbarjenje. Med orodji so daleč najštevilnejša dleta različnih velikosti in oblik, Opazimo tudi tesarsko sekiro – »cimermanko« razne skobeljniki in žage. Da so bili včasih mojstri v prepletanju šibja, slame in ličja ni dvoma. Dediščina pletarskih izdelkov je izredna..Opazimo lahko posebne košare za nabiranje borovnic, posebej oblikovane košare za sejanje zrnja na polju, različne jerbase ,pletene košare brez ročajev ipd. Iz spletenih kit koruznega ličja so pletli cekarje, predpražnike, predvsem pa copate, ki so vidni pod posteljo. Med lesenimi izdelki lahko opazimo tudi razne škafe, čebriče, velika in majhna korita, žlice, obode za sita, rešeta in lesen kovaški meh ipd.V »lojpi« opazimo »molžnar« za phanje ječmena in gusarsko peč iz gradu Lanšperg, »Hiša« je bila osrednji bivalni prostor; ob času obeda je bila okoli mize pod »bogkovim kotom« zbrana vsa družina. Pod stropom nad mizo opazimo širšo polico «ranto«, kjer so imeli shranjene dragocene drobne predmete in knjige. V stropnem tramu »hiše« je lepo vrezana šesterokraka rozeta– antropejski znak. Verjeli so, da jih bo obvaroval pred vsem hudim, hišo pred požarom, posevke pred točo in sušo, ljudi pa pred boleznijo, lakoto in zlemi duhovi…Prav slednje dokazuje prepletenost prvenstveno uporabnega pomena podeželske arhitekture z elementi ljudske umetnosti…Na postelji v desnem kotu sobe sta spala gospodar in gospodinja. Starim staršem so namenili miren in topel počitek v »štiblcu«, kjer so spali tudi otroci.Na postelji lahko opazimo »štrozak«, to je iz kožuhinke narejeno ležišče.

V »hiši« je razstavljena tudi »štera«, čevljarski stolček z orodjem za izdelavo in popravilo čevljev. Kdor se je priučil te obrti, je hodil od hiše do hiše in popravljal ponošeno obutev. Za plačilo so mu dali hrano in prenočišče. V »štero« so hodili pozimi, ko ni bilo dela na njivi ali proti koncu zime, ko je doma za številna lačna usta že zmanjkalo hrane.

V hiški je opazna »krušna peč«, katere pečnice so narejene v pečarstvu v Jezercah leta 1803. Na teh velikih ploščah so upodobljene orgle iz cerkve Sv. Martina V Šmartnem v Rožni dolini. Na peči je vidno tudi strgalo za krtačenje volne.Okoli peči je lesena klop.

Kolovrat ni bil le okras stare hiše, ampak so nanj ženske predle volno, V hiši je viden tudi pripomoček, kako so ženske volno najprej oprale, posušile, skrtačile in kasneje v zvitku dale na kolovrat in iz nje naredile nit.

Šivalni stroj je priča, da je nekoč bila pri hiši šivilja, ki je šivala razne kose oblačil. Značilno žensko oblačilo tega časa je bilo krilo z modrcem, pod katerim so oblačile rokavce. Moški so nosili dokolenske hlače in srajce, zataknjene za pasom.Na steni sta opazni dve leseni stenski uri z dvema utežema v obliki storža.Uri sta tudi ročno poslikani.

V zidanici je opazen tudi zanimiv kurirski pisalni stroj, ki so ga uporabljali vojni kurirji, pri prenosu pošte iz enega okoliša v drug.

Okenca na hiški so bila včasih zelo majhna. Majhna zaradi ogrevanja in varovanja. Dekleta je bilo treba obvarovati pred pohujšanjem in slabo družbo. Tudi tečajev vrat baje niso nikoli podmazali, tako da je njihovo škripanje ponoči zagotovo prebudilo ata in mamo.Fantje pa so lahko šli spat tudi na senik

Pred hiško lahko opazimo sadni mlin, in mlin za grozdje, »telege«- jarem,ki je lahko bil enojni ali dvojni, »babe« za škopanje, leseno samokolnico«šajtrgo«, mali ročni voziček za prevažanje pridelkov iz njive in tudi otrok ter Cepec za mlačev žita. Oselnik »čepur« za brusni kamen je izdelan iz govejega roga.Videti je mogoče lesene sani, ki so jih uporabljali poštarji za prevažanje pošte. Vidimo lahko tudi voz, ki so ga znali kmetje izdelati v celoti, torej prvo iz zadnjo premo, vezne člene in ustrezne nastavke.Na pročelju hiše je opazno tudi rešeto ter glavnik za čiščenje in česanje lanene preje. Viden je tudi plug za obračanje zemlje.